Potrdili najdaljšo zabeleženo strelo. Dolžina tega mega bliska je osupljiva

Po podatkih britanske meteorološke službe Met Office vsako leto Zemljo udari do 1,4 milijarde strel – kar pomeni približno 44 na sekundo.

Medtem ko večina strel meri od 3 do 5 kilometrov, se nad našimi glavami občasno pojavijo tudi orjaški bliski, ki se razvejajo preko stotin kilometrov neba.

Doslej najdaljša znana strela je nastala 29. aprila 2020 v južnih delih ZDA in je dosegla dolžino 768 kilometrov (z dopustno napako ± 8 kilometrov).

Pri ponovnem pregledu satelitskih posnetkov pa so meteorologi odkrili, da je dve leti in pol prej, oktobra 2017, nastal še daljši blisk, ki je meril v dolžino neverjetnih 829 ± 8 kilometrov.

Rekord je potrdil Odbor za vremenske in podnebne ekstreme pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO), ugotovitve pa so objavili v biltenu Ameriškega meteorološkega združenja.

Mega blisk je nastal med velikim nevihtnim kompleksom in se raztezal od vzhodnega Teksasa vse do bližine Kansas Cityja.

Če bi to primerjali z razdaljami v Evropi, je to primerljivo z razdaljo med Parizom in Benetkami, piše na spletni strani WMO, ki poroča o odkritju.

Območje, kjer je nastal rekordni blisk - na Velikih planjavah (Great Planes) v Severni Ameriki – je eno izmed žarišč za nevihte, katerih dinamika omogoča pojav izjemno dolgih strel, piše na spletnih straneh WMO.

"Novi rekord jasno kaže osupljivo moč narave. Ocenjevanje tovrstnih ekstremov pa odraža znanstveni napredek pri opazovanju, dokumentiranju in vrednotenju takšnih pojavov. Verjetno obstajajo še večji ekstremi, ki jih bomo lahko zaznali sčasoma, ko se bo količina visoko kakovostnih meritev še povečala," je povedal profesor Randall Cerveny, poročevalec za vremenske in podnebne ekstreme pri WMO.

"Strela je vir občudovanja, a hkrati tudi velik naravni pojav, ki vsako leto po vsem svetu terja številna življenja," pa je ob objavi rekorda povedala generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.

Dejala je da so podatki pomembni za raziskovalce in razvoj tehnologij v okviru mednarodne pobude za zgodnje opozarjanje pred nevarnostmi, ki vključuje tudi strele. "Novi podatki poudarjajo pomembna vprašanja javne varnosti, saj elektrificirani oblaki lahko sprožijo strele, ki prepotujejo izjemno velike razdalje, kar ima velik vpliv na letalski promet in lahko povzroči požare v naravi," je še povedala.

Bi lahko tako dolge strele nastale tudi pri nas?

V Sloveniji zabeležimo okoli 200.000 udarov strel letno. V to so vštete strele med oblaki (teh je okoli 90 odstotkov vseh strel) in tiste, ki treščijo v tla, je za N1 povedal Goran Milev iz Tehnološkega inštituta Miral Vidmar, kjer je vodja oddelka SCALAR, ki razvija sisteme za spremljanje atmosferskih razelektritev.

Na vprašanje, kako dolge strele nastajajo pri nas in ali bi lahko tudi tukaj nastale strele ekstremnih dolžin, strokovnjak pravi, da njihov sistem sicer strel ne zaznava v treh dimenzijah, zato je težko govoriti o tem.

"Strele nastajajo v nevihtnih oblakih na višini med 2 in 15 kilometrov," je povedal. "In temu ustrezna je tudi njihova dolžina ob udaru na površino."

"Poznamo sicer tako imenovane 'strele z jasnega'. To so tiste strele, ki udarijo v zemljo tudi 15 kilometrov stran od tam, kjer so nastale," je dejal, "ali pa povratne strele, ki se lahko sprožijo do 10 kilometrov daleč stran."

Tako dolge strele, kot je rekordna, pa verjetno pri nas ne morejo nastati, meni.

Morda bi lahko sicer nastala strela, ki bi se kot neprekinjen niz posameznih strel pomikala med oblaki, kar včasih lahko vidimo - "videti je kot nekakšen pajčolan," je povedal Milev - toda tudi takšna strela tako ekstremnih dolžin pri nas verjetno ne bi dosegla.

Sicer pa so pri nas udarom strel najbolj izpostavljena območja na severozahodu država ter območja Alp in visokih vrhov, kar prikazuje tudi spodnja slika (modro in vijolično obarvana območja).

O varnosti - kako se vesti, če vas ujame nevihta, katere naprave izklopiti - ali o tem kaj strela povzroči telesu in kako pomagati človeku, ki ga je zadela strela, pa smo že pisali na naših straneh.